Spregovorili smo kritično o predplačilih sredstev, ki bodo v Sloveniji zamujala, Gabrijela Salobir s Kmetijsko gozdarske zbornice je povabila na izobraževanja za pripravo biovarnostnega načrta kmetije, Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pa predstavila ciljni raziskovalni projekt na področju pridelave zelišč.
Spregovorili smo kritično o predplačilih sredstev, ki bodo v Sloveniji zamujala, Gabrijela Salobir s Kmetijsko gozdarske zbornice je povabila na izobraževanja za pripravo biovarnostnega načrta kmetije, Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pa predstavila ciljni raziskovalni projekt na področju pridelave zelišč.
V oddaji smo gostili Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Povedal nam je, kako pravilno skrbeti za te živali, kakšno okolje potrebujejo in kdaj moramo biti previdni pri rokovanju z njimi.
V oddaji smo gostili Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Povedal nam je, kako pravilno skrbeti za te živali, kakšno okolje potrebujejo in kdaj moramo biti previdni pri rokovanju z njimi.
Park prostoživečih živali se nahaja v majhni vasici Vintarovci v vzhodnem delu Slovenije, ki spada v Občino Destrnik. »Razprostira se v objemu neokrnjene narave. Med zelenimi drevesi, ki se bohotijo nad nami, lahko slišimo pesem ptic in opazujemo živalske prebivalce, ki svobodno tekajo po svojem naravnem okolju. V ozadju se sliši šumenje potoka, ki s svojim hladnim tokom pomirja misli in vabi k sprostitvi,« so zapisali na spletni strani parka.
Kot nam je dejal lastnik, Sandi Horvat je v parku 100 različnih vrst živali in gre za vzrejni center za ohranjanje ogroženih vrst ptic. »Park prostoživečih živali je živalski vrt s poslanstvom, ki ga vodimo člani družine Horvat. Naše poslanstvo, ki se je rodilo iz ljubezni do živali, predvsem ptic, je skrb za ogrožene vrste,« pravi Horvat.
Park prostoživečih živali se nahaja v majhni vasici Vintarovci v vzhodnem delu Slovenije, ki spada v Občino Destrnik. »Razprostira se v objemu neokrnjene narave. Med zelenimi drevesi, ki se bohotijo nad nami, lahko slišimo pesem ptic in opazujemo živalske prebivalce, ki svobodno tekajo po svojem naravnem okolju. V ozadju se sliši šumenje potoka, ki s svojim hladnim tokom pomirja misli in vabi k sprostitvi,« so zapisali na spletni strani parka.
Kot nam je dejal lastnik, Sandi Horvat je v parku 100 različnih vrst živali in gre za vzrejni center za ohranjanje ogroženih vrst ptic. »Park prostoživečih živali je živalski vrt s poslanstvom, ki ga vodimo člani družine Horvat. Naše poslanstvo, ki se je rodilo iz ljubezni do živali, predvsem ptic, je skrb za ogrožene vrste,« pravi Horvat.
V Državnem zboru se je v ponedeljek odvijal potekal posvet z naslovom: »Za boljšo prihodnost živali«, ki so se ga poleg predstavnikov številnih nevladnih organizacij udeležili tudi najvišji predstavniki države. Čeprav je bilo v nastopih veliko pozornosti namenjene predlogom izboljšav ureditve zakonodaje s področja varstva in zaščite živali, in čeprav se je veliko pozornosti namenjalo predvsem kmetijstvu in vprašanju rejnih živali, je celodnevni posvet na trenutke potekal v dokaj mučnem ozračju, saj so nekateri predstavniki nevladnih organizacij zelo jasno izpostavljali nesprejemljivost živinoreje.
V Državnem zboru se je v ponedeljek odvijal potekal posvet z naslovom: »Za boljšo prihodnost živali«, ki so se ga poleg predstavnikov številnih nevladnih organizacij udeležili tudi najvišji predstavniki države. Čeprav je bilo v nastopih veliko pozornosti namenjene predlogom izboljšav ureditve zakonodaje s področja varstva in zaščite živali, in čeprav se je veliko pozornosti namenjalo predvsem kmetijstvu in vprašanju rejnih živali, je celodnevni posvet na trenutke potekal v dokaj mučnem ozračju, saj so nekateri predstavniki nevladnih organizacij zelo jasno izpostavljali nesprejemljivost živinoreje.
V tokratni oddaji smo se posvetili živalim, zlasti tistim v zavetiščih. V našem studiu je bila z nami Taja Žižek iz Zavetišča Gmajnice, slišali smo, kako skrbijo za zapuščene živali in kako lahko eno izmed njih posvojimo.
V tokratni oddaji smo se posvetili živalim, zlasti tistim v zavetiščih. V našem studiu je bila z nami Taja Žižek iz Zavetišča Gmajnice, slišali smo, kako skrbijo za zapuščene živali in kako lahko eno izmed njih posvojimo.
Z nami je bil prof. dr. Peter Hostnik, ki se s tem področjem na Veterinarski fakulteti ukvarja že več kot 30 let. Podali smo nekaj dejstev o bolezni ter boju z njo, da bi se vsi zavedali tega problema in izbirali prava dejanja, da ne bi vplivali na širjenje te bolezni.
Z nami je bil prof. dr. Peter Hostnik, ki se s tem področjem na Veterinarski fakulteti ukvarja že več kot 30 let. Podali smo nekaj dejstev o bolezni ter boju z njo, da bi se vsi zavedali tega problema in izbirali prava dejanja, da ne bi vplivali na širjenje te bolezni.
Kam s štirinožnim prijateljem, če smo dlje časa po trgovinah? V Sloveniji stoji prva pametna pasja uta ali Pasja vila, pogovarjali smo se z lastnikom Alešem Obretanom.
Kam s štirinožnim prijateljem, če smo dlje časa po trgovinah? V Sloveniji stoji prva pametna pasja uta ali Pasja vila, pogovarjali smo se z lastnikom Alešem Obretanom.
Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.
Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.
Spregovorili smo kritično o predplačilih sredstev, ki bodo v Sloveniji zamujala, Gabrijela Salobir s Kmetijsko gozdarske zbornice je povabila na izobraževanja za pripravo biovarnostnega načrta kmetije, Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pa predstavila ciljni raziskovalni projekt na področju pridelave zelišč.
Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.
Voznik s podeželja je v velikem mestu iskal kakšen ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 26. nedelje med letom in molitvijo rožnega venca, ki smo ga namenili za uspeh beatifikacij in kanonizacij slovenskih kandidatov za svetnike. Sledila je Radijska kateheza. V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Slišali ste o molitvi, ki jim pravimo »vzdihljaji«, pa tudi o duhovnem branju, Svetem pismu, cerkvenih očetih, življenju svetnikov, pridigah in duhovnih spodbudah.
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.